Včeraj sva z Luko Kramaričem izkoristila ugodne vremenske razmere in dovolj nizke temperature ter se podala v Kugyjevo smer v Škrlatici. Dolg dostop, se daljši sestop in dan je hitro minil. Razmere v smeri so dokaj zadovoljive, saj se nedavno zapadli sneg še ni povsem predelal, tako da pravega škripanja ni bilo veliko. Težave v smeri so zgoščene v spodnji polovici, kjer je bilo kar nekaj mehkega napihanega snega. Detajl smeri, ki ga v letošnjih razmerah predstavlja okoli 7m visok skok, od tega je 2 ali 3m povsem navpično, pa je precej dobro narejen - kombinacija ledu in snega. Čestitke in zahvala Luku za suvereno splezan detajl. Višje se stena kar krepko položi, zato sva ob dokaj dobrih možnostih sprotnega varovanja plezala "štajerca". Zadnji, nekoliko strmejši raztezaj pa sva se normalno varovala. Ob 14ih sva stala vrh Škrlatice in čakal naju je se dooolg sestop. Ker nisva poznala smeri v Kotle, sva se odločila za sestop po markirani poti, ki ga ni ravno za podcenjevati - tudi orientacijsko ne. Po koncu jeklenic pa naju je čakal skorjast sneg, ki ni držal teže. Vlekla sva se kot dva pijanca in stoično prenašala vdiranje do kolena...Kakorkoli že, dolga, lepa in naporna tura, ki bo ob primernih temperaturah še kar nekaj tednov aktualna. Varovala sva se 5 cugov (+štajerc) in sicer s pomočjo kratkih lednih vijakov, na cepinih, s klini in frendi.
