Freeapproved jadranje 2009 – Seapproved

Nekaj dni oddaha smo si ljubitelji avantur s Freeapproved privoščili na jadralskih mini-počitnicah na Jadranu.

Sanjsko jadralsko ekipo, ki bo v naslednji preizkušnji kot edina slovenska doslej, nastopila na najbolj elitni ekstremni jadralski preizkušnji Volvo Ocean Race s hiper sodobnim, 33 metrov dolgim katamaranom Seapproved, smo sestavljali:

  • Anže Čokl – captain Slim Leg
  • Boštjan Virc – šef kuhinje in nabave
  • Janez Rutar – navigator in maratonski plavalec
  • Jani Skrinjar – prvi častnik
  • Tomaž Džuban – glavni fotograf in vinar ter najboljši “dežurni”
  • Bor Šumrada – Predstavnik žurerske sekcije in osvajalec ženskih src in odprtega morja
  • Aleš Rovšnik – Cajpirinja mixmaster in pripadnik žurerske sekcije
  • Marko Albreht – 8. potnik

Za lažje razumevanje kje in kako smo se klatili,  prilagam zemljevid naše poti spodaj.


View Larger Map

Pot nas je peljala iz marine v Sukošanu do juga otoka Pašman, preko Kornatov do Visa, okrog Visa, na Hvar, nazaj mimo Primoštena, cik cak med Kornatskim otočjem in tedna je bilo konec. V kratkih sedmih dneh mini-avanture smo doživeli malodane vse! Fotografske utrinke predstavljam spodaj (vse fotografije: Tomaž Džuban).

Prvi stik s skalo nad globoko vodo na Visu

Prvi stik s skalo nad globoko vodo na Visu

Divja ježa valov in jadranje po odprtem morju podnevi in ponoči je bila le osnova mini-avanturice, ki smo jo popestrili z različnimi prostočasnimi aktivnostmi.

Potapljanje na Visu

V globinah ob otoku Vis, so uživali Boštjan, Tomaž in Janez.

Čeprav smo si od nepenjanja vrvi in hoje po le-te obetali precej več, se nam časovno nikakor ni izšlo. A vendar smo uspeli izkoristiti nekaj lepih lokacij za razmigavanje ravnotežnega organa.

Bor lovi ravnotežje v Kaprijah.

Bor lovi ravnotežje v Kaprijah.

Jadralsko razpoloženi smo zaorali tudi daleč na “odprto” morje in v dobrem vetru in valovih podirali hitrostne rekorde in trdnostne zmogljivosti najete 15 metrske jadrnice.

Odličen veter

Odličen veter

Po divji ježi na valovih smo se sproščali na najboljši možni lokaciji za plezanje nad vodo – Kornatih

Marko na polovici preletenega sestopa.

Na spodnji polovici preletenega "sestopa".

Sončni zahod - Kaprije

Sončni zahod - Kaprije

Da pa kdo ne bi mislil, da smo pozabili snemati prilagam dokaz in seveda obljubo, da nas čaka en res super dober filmček, sam smo uspeli prepričati mojstra Boštjana, da zmontira nekaj odličnega… Ne drznem si zapisati “kmalu”, čeprav si močno želim, da Boštjanu čimpreje uspe!

Snemanje novega film(čk)a

Snemanje novega film(čk)a

PS: Aja pa Volvo Ocean Race je seveda potegavščina. Nimamo poguma, znanja, barke, denarja :)

Fotografije: Tomaž Džuban


Postavljanje Freeapproved ledenega plezalnega stolpa

Po dolgotrajnih pripravah in  usklajevanju z različnimi dvigovalci nam je končno uspelo ujeti vsaj nekoliko boljšega vremena za postavitev stolpa pokonci.  Z zbrano ekipo in pomočjo avtodvigala smo uspešno postavili vsako steno na pripravljene temelje in sestavili plezalni stolp. Na vsako steno je bilo potrebno splezati in odpeti kavlje z hidravlične roke avtodvigala. Vzpon na prvo steno, ki je kar lepo nihala, je bilo prav adrenalinsko in na vrhu ugotoviš, da je deset metrov vertikale  prekleto visoko. Oddahnil sem se na koncu, ko se je vse lepo in uspešno končalo in je bil stolp pravzaprav brez velikih problemov uspešno sestavljen in postavljen na svojem mestu. No zdaj me čaka še kar nekaj dela na stolpu, ki ga je potrebno do konca utrditi, namestiti in priviti še kaj oprimkov, znotraj izolirati in narediti še velika termo vrata.  Upam pa da bomo lahko naslednji teden že kaj plezali in pripravili kakšno gala otvoritev suhe sezone seveda, ker bo hladilni agregat predvidoma postavljen konec avgusta.Prilagam še nekaj slikic današnjega postavljanja.

V kraljestvu Zlatoroga

Ena fotoreportaža ker že dolgo ni bilo kaj objavljenega. Tokrat hribi.V soboto sva se s Tjašo odpravila na Komno, kjer smo imeli obnovitvena dela na vremenski hiški v mrazišču Luknja. Zima je pustila posledice in potrebno je bilo zamenjati vremensko hiško, ki pa jo je bilo zelo zabavno prinest v mrazišče in staro iz njega ven. Skratka ob soparnem in vročem vremenu je delovna akcija uspela. V nedeljo pa sva jo mahnila na Vrtaški vrh in uživala v prelepem ambientu in razgledih na Triglav in okolico. Servus vsem.

LEDENI PLEZALNI STOLP freeapproved

Izgradnja ledenega plezalnega stolpa pospešeno napreduje, čeprav nas skoraj vsak dan pere dež, takoj nato pa nas praži sonce. Razmere so kar za znoret. Sendvič nosilna plošča s hladilno inštalacijo je končana. Te dneve smo tudi že privili okoli 500 oprimkov,  narediti pa moramo še par malenkosti in stolp bo pripravljen za dvig in postavitev. Če bo šlo vse po načrtih ga bomo postavili pokonci v torek. V  sredo ga še dodelamo do konca in žur se lahko začne. Seveda bomo začeli s testnim obratovanjem najprej na suhem stolpu. Predvidoma se bo hladilni agregat montiral v avgustu. Do takrat pa preizkušamo  suhe variante plezanja na stolpu.ledenistolp ledenistolp

ledenistolp

ledenistolp ledenistolp ledenistolp

Državotvornost v Črnem Kalu

Tadej naju je z Borom izobčil iz svojega kroga tesnih prijateljev in sva se bila primorana sama znajti kam bova šla plezat. Z Arnetom bi jo skoraj mahnili na balvane v Trento, a smo se potem vseeno zedinili za skalno plezarijo v Črnem Kalu. Arneta je milina njegove sestre in njene prijateljice popeljala med klope in kače v Zgornji Ig, midva z Borom pa lepo ležerno sredi dneva v Črni Kal.

Prideva dol, gneča precejšna. Že po prvih dežnih kapljah se je gužva razblinila in v spokojnem miru sva tako pridno natepaval smeri različnih težavnosti do tiste magične meje, ko ti začno odpovedovati prsti – zaradi oguljene kože in laktata v podlahteh.

Bilo je super fajn. Fotografij žal nimava :) Mogoče pa je kakšno pritisnil Tadej, ki je z Džanijem, Alešem in Rokom plezal v Mišji peči.

Slackline cirkusanti

Vse se je začelo na pikniku Freeapproved, ko smo s Tadejevim gozdarčkom napeli med drevesom in avtom navadno Zlatotovo vrv. Z nekaj vaje smo prehodili nekaj metrsko razdaljo, strast pa se je hitro razvnela.

No in tako je po nekaj seansah napočil skrajni čas, da naše cirkusantske amaterske spretnosti zabeželim tudi na filmu. Aleš, Bor in jaz smo se afnali včeraj v Tivoliju.

Ledeni plezalni stolp Freeapproved – Zlato

No, pa sem le dočakal. Danes smo s šleperjem odpeljali leseno konstrukcijo lednega plezalnega stolpa pred športno dvorano Medvode. Uresničujejo se mi sanje, ki jih sanjam že kar nekaj časa. Od prve ideje in zamisli je poteklo kar nekaj časa razmišljanja, študija, konstruiranja in preizkušanja ideje lednega plezanja na umetni steni. Zamislil sem si ledeni plezalni stolp z 10m višine namenjen lednemu plezanju, kjer bi lahko predvidoma plezali od septembra do maja. Z množico modelov sem preverjal konstrukcijo stolpa, zamrzovanje in izdelavo ledu v različnih pogojih. S  sprotnimi izboljšavami sem prišel do rešitve, katero sem končno dal v izdelavo tovarni, ki izdeluje lesene konstrukcije. Stolp je sestavljen iz 4 samostojnih sten. V stenah je hladilna inštalacija in hladilni agregat. Stene so opremljene s stopi in oprimki kar omogoča tudi suho plezanje. Z regulacijo lahko določamo različne vrste plezanja naenkrat npr., ena zamrznjena stena in 3 suhe ali obratno. Vsaka stran ima svojo konfiguracijo in s tem tudi različno težavnost.  Stolp je s tako rešitvijo uporaben za plezanje skozi celo leto. Ostalo je še kar nekaj dela, da bo stolp dokončan, vendar je bil največji korak danes narejen in upam, da bomo najkasneje septembra že uživali v lednem plezanju v kratkih rokavih in kratkih hlačah.                    prvi ledeni modellesena konstrukcijamodel z ledomna kamionus plezalcemledinčekkolk leduraztovarjanjepa je pokonc

Plezalni vikend

Kombinacija prostega vikenda in lepega vremena je kar sama od sebe vabila v popoln izkoristek. Z Borom sva v soboto poravnala najin lanskoletni dolg v Novi centralni, ki pa naju očitno ni duhovno napolnila, saj sva se ves dolgi sestop (čez Jenkovo pl.) navzdol pogovarjala o takih in drugačnih prigodah z nam nerazumljivim nežnejšim spolom:). Zato sem se po povratku takoj zmenil s Tadejem za nov podvig v nedeljo, a mu zabičal naj bo dostop v stilu “lagano sportski” in ne “svetujemo veliko rekreacije” in smer nekaj “krajšega”. Vendar ni bilo tako. Odpravila sva se plezat v Vežico (dostopa 2,5h) in sicer smer Geršak-Grčar (390m, V+). Super duper čvrsta skala, ves čas navpično, zračno, skratka sama uživancija. No ampak vsake stvari je enkrat konec in ko sva že mislila, da sva ven iz stene, sva bila šele na neki gredi, in treba je bilo še plezati do naslednje ….grede… in potem…do naslednje. Potem pa še sestop, kjer sva nehote obiskala še koroško deželo…Skratka od avta ob 7.30 in nazaj ob 22.45.  In nauk: Tine Mihelič ima smisel za humor:)