Z Luko Kramaričem sva včerajšnji dan izkoristila za vzpon v južni steni Kokrske Kočne. Zjutraj ob pogledu na minimalne količine snega nisva bila pretirano optimistična, potem pa se je le našlo dovolj snega za vzpon. Orientacijsko zapleten dostop naju je kar zaposlil, vmes sva celo naredila en abzajl. Po slabih 3 urah sva se znašla pod smermi v južni steni Kočne. Smeri v desnem delu stene (v Kresalovem vodniku Zimski vzponi oznake smeri 3, 4 in 5) so bile v spodnjem delu suhe, zato sva se pomaknila levo in vstopila v smer z oznako 2. Snega je bilo malo, zato sva na najbolj strmih mestih morala potipati tudi skalo in travo. Nisva se držala originalnega poteka smeri, ki poteka naravnost navzgor, temveč sva iskala najbolj zasnežene in logične prehode v desno. Na vrhu sva se znašla desno od vrha (verjetno sva izplezala po varianti 5 iz prej omenjenega vodnika). V splošnem bi rekel, da je veliko različnih kombinacij grap, ki jih lahko izbereš in vse so dokaj podobne težavnosti. Varovala sva se 4 raztežaje, uporabljala sva kline in frende. Sestopila sva po markirani poti in za celotno turo potrebovala 10 ur. Če povzamem, smeri v tej steni so niso zelo težke, vseeno pa zaradi dolžine in dokaj kompleksne orientacije, nudijo zadovoljstvo ob koncu dneva.
