Objave

Z Urošem sva se zelo zadnji hip odločila, da jo mahneva na sneg. V iskanju razmer in ne preobilnim snežnim količinam, sva odhlačala na Vršič. Na Vršiču precejšnja gneča gorniških posameznikov, tečajcev in turistov, kar je sicer ob spluženi cesti januarja nekaj povsem običajnega. Do Vratc po nastreljeni smučarski gazi (nas so v alp.šoli učili, da se po turni gazi ne hodi, še posebej, če popolnoma nič ne pomaga), za vogalom pa pod severnimi ostenji Nad Šitom glave in Male Mojstrovke do prvega spusta v kotanjo....

Opevana in povečini hvaljena smer z udobnim dostopom s prelaza Vršič je nadvse priljubljena smer, ki smo jo imeli Rok, Luka in jaz med tednom k sreči povsem zase. Smer nam je bila v redu, a brez vsakršnih presežkov. Dostop je zaradi odsotnosti snega preprost(-ejši), vseeno pa je na nekaj mestih potreben previden korak. V uri in četrt smo se znašli pod steno, kjer vstopa ni težko zadeti. Kljub sicer toplemu dnevu pa nas je presenetil hlad in prvi metri smeri so minili s precej trdimi prsti. O sami smeri je že...

Začetek je bil rahlo pomrznjen, za tiste brez brez srenačev in krajšimi živci dovolj, da je bilo potrebno ca. 100 višincev peš. Z vratc do pukla je bilo že boljše, v kotanjo ca. 100 višinskih metrov spusta bi si prislužilo oceno 4*. Vzpon na Slemenovo špico (območje med zg. in spodnjo potjo) je bilo pravljično lepo z na debelo posneženimi balvani. Sončenje na vrhu in četrturno uživanje razgledov, potem pa po cilj dneva: spust v Tamar. Na žalost je tako topel februar v kombinaciji z močnim soncem naše...

Aladin je še zjutraj kazal ugodne razmere za pobeg na lepše v gore, a vreme tokrat res ni sodelovalo. Deseterica se nas je odpravila v Tamar, konkretno na Srednjo Ponco. Nekaj let je že minilo od zadnjega obiska, a pot je še vedno strma, celo bolj kot se je spominjam. A nič ne de, tako hitro smo pridobivali višino, da smo se naenkrat znašli v objemu goste megle iz katere je občasno naletaval sneg, srež pa je pobelil pokrajino. Na žalost v vršnem delu tudi skale, zato je bil potreben previden korak. Pogostim...

Na, pa sem se ga nalezel še jaz, snegoobsesijonitis! Verjetno sem se preveč družil z našim predsednikom in ga dobil od njega, ali pa je bil morda kriv veličastni biceps.

No kdorkoli je že kriv, naj opišem kako ta bolezen izgleda, da se boste lahko ognili ljudem, ki kažejo podobne znake, ker je očitno nalezljiva.

Simptomi pa nekako takole:
Prvi znak je brainfart, ko sredi julija, zunaj 30C, ležiš na plaži, mimo hodijo punce v bikinijih, ti ba pomisliš na sneg in led v gorah. Še vedno je...