Po tednu prenapornega jadranja, mukotrpnega sončenja in težaškega plavanja z našim Seapproved teamom se je prileglo sprostiti ob ostri, trdni in mrzli skali. Zato sva se s Tomijem odpravila na nekaj lažjega z obveznim kratkim dostopom:) Smer Jesih-Potočnik (IV, 500m) je bila prava izbira za naju. Spodnji del postreže z ničkaj prijetno podrtijo tja do II/III, tako da se zares začne šele s prvim navpičnim sluzastim kaminom (ki je tudi najtežji del v smeri), potem pa postaja vse lepše. V smeri je bil na koncu pravi vlakec, ker se je nabralo še nekaj navez iz Sekločeve smeri, ki se priključi J-P. V vlakcu pa seveda nikoli ni dolgčas:)